Naravne znamenitosti

Bistriški vintgar

V Bistriškem vintgarju ne pričakujte le nekaj metrov široke soteske, obdane s strmimi stenami. Pravzaprav gre “le” za slikovito dolino, ki jo je ustvaril potok Bistrica. Njen tok je ne nekaterih delih zelo razigran, ponekod pa precej miren. Naravno okolje je čudovito, na poti pa si lahko ogledamo kar nekaj znamenitosti: rimski kamnolom, slap Bistriški Šum, ruševine številnih mlinov, najdebelejšo jelko v tem delu evrope (ki pa se je žal podrla in počasi propada). Pot je enostavna, le del poti ob slapu Šum je izpostavljen in zahteva precej previdnosti.

1 - Bistriški vintgar2 - Bistriški vintgar3 - Bistriški vintgar4 - Bistriški vintgar5 - Bistriški vintgar6 - Bistriški vintgar

Osnovni podatki
LokacijaSlovenska Bistrica, Podravje
Vrsta znamenitosti: soteska
Vstopnina: ne
Nadmorska višina: 600 m
Trajanje izleta: 5 h
Zahtevnost:
Prenesite GPX podatke
Izhodišče:
Avtocesto “Ljubljana - Maribor” zapustimo na izvozu Slovenska Bistrica (jug). Na prvem krožišču gremo v smeri Poljčan, na drugem pa v smeri centra Slovenske Bistrice. Na semaforiziranem križišču v centru zavijemo levo. Peljemo se vseskozi naravnost mimo nogometnega igrišča in tovarne Impol, kjer zagledamo prve oznake za Vintgar. Oznakam sledimo do konca ceste, kjer je prostora za nekaj avtomobilov. Bistriški vintgar je popularna lokalna izletniška točka in s parkirišči zna biti stiska.

Opis:
Na parkirišču nas pozdravi opisna tabla, kjer vidimo začrtano pot in glavne znamenitosti v soteski. Sledimo dobro označeni poti in uživamo v neokrnjeni naravi. V pol ure prispemo do rimskega kamnoloma, kjer so lomili marmor za rimske nekropole na Štajerskem. Na kamnolom nas opozori oznaka in če se mu želimo povsem približati, je potrebno prečiti Bistrico. Vrnemo se nazaj do oznake in nadaljujemo po levi strani soteske. Kmalu pridemo do oznake za slap Šum. Desno se odcepi ozka steza, ki preči strmo pobočje, tik pred slapom pa so nam v pomoč tudi jeklenice. Ob slapu je potrebno precej previdnosti! Slap ne pada navpično, vendar drsi preko skal v več stopnjah, skupne višina ca. 20 metrov. Nadaljujemo ob potoku naprej in se kmalu zopet združimo s širšo potjo, ki je “obšla” slap. Idilična pot še naprej sledi Bistrici in nas popelje mimo večih tolmunčkov, manjših slapišč in porušenih mlinov. V smeri Sv. Treh Kraljev nadaljujemo vse do Maroltove jelke, nekoč najdebelejše jelke v tem delu Evrope, ki je v višino merila 43 metrov in imela skoraj 50 kubičnih metrov lesa! Zaradi požara in starosti se je žal porušila, tako da lahko občudujemo le njeno razpadajoče deblo.

Od parkirišča do jelke bomo hodili dobri 2 uri. Na izhodišče se lahko vrnemo po poti vzpona (v poletnih mesecih je to najbolj smiselno) ljubitelji krožnih poti pa se bodo povzpeli še do cerkve Sv. Urha in se mimo Ančnikovega gradišča spustili nazaj v sotesko ter od tam nazaj do izhodišča. Tudi ta pot je lepa, še posebej v jesenskem času.

Krožna pot: Od Maroltove jelke se povzpnemo po očitni gozdni poti (nekakšen kanal, držimo se srednje poti) do travnikov pod kmetijo Marolt. Ob zgornjem robu gozda se sprehodimo (ne mečkamo trave!) do kmetije, kjer pridemo na cesto. Na asfaltu gremo levo in kmalu pridemo do zanimive cerkve Sv. Urha, ki stoji sredi gozda. Za cerkvijo se usmerimo levo na gozdno pot, ki nas kmalu zopet pripelje na cesto, tam pa nas smerokaz napoti desno na makadamsko cesto. Križišče pri naslednjih hišah je lepo označeno (gremo desno), bolj pozorni pa bodimo pri naslednjem razpotju (za lepo počitniško hišo), kjer moramo zaviti ostro levo. Spustimo se do hišice ob Ančnikovem gradišču. Tu je bila v času pozne antike zgrajena utrjena naselbina, obdana z močnim obzidjem. Povzpnemo se na vrh vzpetine, kjer so vidni ostanki obzidja. Od tu se lahko v sotesko Bistrice vrnemo na dva načina:
a) Ob cesti pred hišico je oznaka za Vintgar, ki nas usmeri v gozd. Pot je orientacijsko nezahtevna in nas pripelje v sotesko nekoliko nad slapom Šum.
b) Orientacijsko zahtevnejša, neoznačena pot: Iz vrha vzpetine se spustimo po uhojeni poti proti jugu. Vseskozi hodimo ob robu gozda in prečimo proti desni (ne se takoj iz vrha spustiti v gozd! Tam je teren izjemno strm in poti zmanjka!). Držimo se roba gozda in dobro uhojene poti, ki nas kasneje privede celo na kolovoz. Ko končno zakorakamo v gozd, hodimo po nekakšnem “hrbtu”, pot postane manj očitna in strma, a kmalu zopet pridemo na boljšo in položnejšo pot. Tu na križišču poti izberemo pot, ki se spušča proti levi in kaj kmalu dosežemo sotesko Bistrice v bližini rimskega kamnoloma. Od tu imamo še 20 minut do izhodišča.

Če želimo le do slapu Šum, bomo za izlet potrebovali le 1 uro in pol, za celotno krožno pot pa kar 5 ur!

Podatki (najdaljša varianta):
Čas: 5 h
Dolžina: 16 km
Višinska razlika: 530 m
Tip poti: po soteski označena, drugod neoznačena pot




Komentarji



Bistriški vintgar
V Bistriškem vintgarju ne pričakujte le nekaj metrov široke soteske, obdane s strmimi stenami. Pravzaprav gre “le” za slikovito dolino, ki jo je ustvaril potok Bistrica. Njen tok je ne nekaterih delih zelo razigran, ponekod pa precej miren. Naravno okolje je čudovito, na poti pa si lahko ogledamo kar nekaj znamenitosti: rimski kamnolom, slap Bistriški Šum, ruševine številnih mlinov, najdebelejšo jelko v tem delu evrope (ki pa se je žal podrla in počasi propada). Pot je enostavna, le del poti ob slapu Šum je izpostavljen in zahteva precej previdnosti.