Pohodništvo in gorništvo

Kanjavec (od koče pri Savici)

Kanjavec je najvišji južni sosed Triglava v osrčju Julijskih Alp in razgledi iz vrha enostavno jemljejo dih. Opisano turo začnemo in končamo na Bohinjskem. Vzpeli se bomo po prostrani dolini Triglavskih (oz. Sedmerih) jezer, spustili pa preko manj znane doline Za Kopico. Tura je zelo dolga, zato bo udobnejša, če jo razdelimo na dva dni in prespimo na eni izmed gorskih postojank na poti.

1 - Kanjavec (od koče pri Savici)2 - Kanjavec (od koče pri Savici)3 - Kanjavec (od koče pri Savici)4 - Kanjavec (od koče pri Savici)5 - Kanjavec (od koče pri Savici)6 - Kanjavec (od koče pri Savici)7 - Kanjavec (od koče pri Savici)

Osnovni podatki
LokacijaBohinj, Gorenjska
Zahtevnost:
Trajanje: 12.5 h
Tip poti: označena
Višina izhodišča: 650 m
Višina cilja: 2569 m
Višinska razlika: 2000 m
Prenesite GPX podatke

Izhodišče:
Od Ribčevega Laza pri Bohinjskem jezeru, nadaljujemo po cesti po levi strani jezera in sledimo oznakam za slap Savica. Parkiramo na parkirišču ob Koči pri Savici (ca. 650 m).

Opis:
Planinske table tik ob Koči pri Savici nas usmerijo proti Črnem jezeru. Prečkamo most čez Savico in sledimo poti v desno. Kmalu nas planinske oznake usmerijo v levo in začne se vzpon. Sprva je nezahteven, višje pa se pot zoži in teren postane strmejši. Pot je vseskozi dovolj široka za normalno hojo in je na bolj izpostavljenih mestih zavarovana z jeklenicami. Pazimo, da ne zdrsnemo in da ne prožimo kamenja. Tehnično najtežavnejše mesto je kratek prehod okoli skale, ki je lepo zavarovan z jeklenico in skobami (jeklenimi stopi). Zgornji del vzpona čez Komarčo poteka po zelo strmem pobočju in je neprimeren za planince z vrtoglavico. V dobri uri in pol hoje dosežemo Črno jezero (najjužnejše Triglavsko jezero), ki ga planinska pot obide po desni strani. Če zapustimo markirano pot in se sprehodimo povsem ob obali, pridemo na drugem koncu jezera spet na markirano pot, ki vodi na Komno! Tu moramo iti desno do razpotja poti proti Komni oz. proti Koči pri Triglavskih jezerih, kamor smo namenjeni. Od tu naprej je pot enostavna in relativno položna, le na nekaj mestih se postavi nekoliko bolj pokonci.

Ko pridemo do Dvojnega jezera (ob katerem stoji Koča pri Triglavskih jezerih) se nam začnejo odpirati pogledi na vršace nad dolino Sedmerih jezer. Položna pot nas bo vodila skozi kraljestvo macesnov, kasneje pa ob velikih meliščih pod Zelnaricami in mimo Velikega jezera (oz. Jezera v Ledvicah). Pri naslednjem (Zelenem) jezeru zavijemo desno proti Hribaricam in se začnemo nekoliko hitreje vzpenjati. Pogledi na Malo Špičje ter gore na drugi strani Trente so z vsakim korakom lepši. Na naslednjem razpotju gremo naravnost navzgor (velja si zapomniti to mesto, saj bomo pri sestopu tu krenili v smeri planine Blato) in se dvignemo na skalnat ter “planotast” svet Hribaric. Bodimo pozorni na slabše vidne markacije, ki nas bodo usmerile v levo proti Kanjavcu, ki kraljuje severno nad Hribaricami (naravnost bi šli v smeri Koče na Doliču). Od tu naprej hodimo po ne preveč očitni potki, vendar markacije poskrbijo za netežavno hojo in orientacijo. V lepem vremenu je pogled z vrha Kanjavca veličasten.

Da bi turo naredili krožno, gremo iz vrha po grebenu (NE v smeri Doliča) proti vzhodu. Na začetku je greben nekoliko ožji in treba se je povzpeti preko kratkega (vendar strmega) skalnega prehoda. Kasneje je teren enostavnejši, a krušljiv. Markacijam sledimo do Hribaric, kjer se obrnemo nazaj proti zahodu v smeri Triglavskih jezer in nadaljujemo vse do zgoraj omenjenega odcepa nad Zelenim jezerom, kjer nas planinski smerokaz usmeri proti planini Blato. Prečimo pobočje v smeri Velike Zelnarice, ki se strmo spušča proti Triglavskim jezerom, levo od nje pa se skriva precej bolj samotna dolina Za Kopico. Vzpnemo se na sedlo Vrata nato pa sledi zložen spust proti planini Dedno polje. Na Dednem polju se držimo desne in za kratek čas (ca. 200 m) hodimo po markirani poti v smeri planine Ovčarija. Zelo pozorni bodimo na nemarkirano stezo, ki se odcepi ostro proti levi in nas v nekaj korakih pripelje do lovske koče. Ob koči zavijemo desno in sledimo relativno dobro vidni stezi dokler se (tik ob planinskem smerokazu) ne združimo z markirano potjo, ki gre iz planine Viševnik proti planini Ovčarija. Zavijemo levo in pridemo do zelo simpatične planine Viševnik. Smerokazi nas usmerijo navzdol proti Črnemu jezeru, od tam pa nazaj čez Komarčo do izhodišča.

Trajanje:
Koča pri Savici - Koča pri Triglavskih jezerih (preko Komarče): 3.15 h
Koča pri Triglavskih jezerih - Kanjavec (po dolini Triglavskih jezer): 3.15 h
Kanjavec - Planina Dedno Polje (po dolini Za Kopico): 3.15 h
Planina Dedno Polje - Koča pri Savici (preko Komarče): 2.30 h
Skupaj: 12.30 h

Zahtevnost:
3 - Vzpon oz. spust preko Komarče je zahteven. Pot je mestoma izpostavljena, na ključnih mestih zavarovana z jeklenicami in ni za vrtoglave. Še posebej je treba biti previden v mokrem. Obstaja tudi nevarnost proženja kamenja, zato uporaba čelade ne bo odveč. Sama hoja sicer ni posebej težavna, ne smemo pa si privoščiti zdrsa, saj se gibljemo v ključih po izredno strmem pobočju. Ostali deli poti so nezahtevni, le začetni del opisanega spusta iz vrha Kanjavca proti Hribaricam zahteva nekoliko več previdnosti.

Tip poti:
Označena - Celotna pot je lepo markirana in označena s planinskimi smerokazi, le en odsek med planino Dedno Polje in planino Viševnik poteka po neoznačeni stezi.





Komentarji



Kanjavec (od koče pri Savici)
Kanjavec je najvišji južni sosed Triglava v osrčju Julijskih Alp in razgledi iz vrha enostavno jemljejo dih. Opisano turo začnemo in končamo na Bohinjskem. Vzpeli se bomo po prostrani dolini Triglavskih (oz. Sedmerih) jezer, spustili pa preko manj znane doline Za Kopico. Tura je zelo dolga, zato bo udobnejša, če jo razdelimo na dva dni in prespimo na eni izmed gorskih postojank na poti.