Pohodništvo in gorništvo

Struška

Struška je prostrana kopasta gora nad Jesenicami, s krasnimi razgledi na Julijce in avstrijsko stran. Najlepše je v zgodnjem poletju (maj, junij), ko je vršni del poln gorskega cvetja. Na planinah je zelo živahno nekoliko kasneje, ko iz doline priženejo živino, Struška pa je predvsem med turnimi smučarji popularna tudi pozimi. Skratka: prijeten, razgleden in nezahteven hrib za vse letne čase. Če želimo izlet skrajšati in nas ne zanima krožna pot, se z avtom pripeljemo do Pustega rovta (Opcija 2).

1 - Struška2 - Struška3 - Struška4 - Struška5 - Struška6 - Struška

Osnovni podatki
LokacijaJesenice, Gorenjska
Zahtevnost:
Trajanje: 5.5 h
Tip poti: označena
Višina izhodišča: 940 m
Višina cilja: 1943 m
Višinska razlika: 1050 m
Prenesite GPX podatke
Izhodišče:
Javorniški Rovt. Avtocesto “Ljubljana - Jesenice” zapustimo na izvozu 'Jesenice - vzhod'. Nekoliko se spustimo, zapeljemo čez Savo in na večjem križišču zavijemo desno. Že čez slab kilometer nas bodo table usmerile levo proti Javorniškem Rovtu. Vzpnemo se do Rovta in na ostrem levem ovinku (kjer je planinska oznaka za Medji Dol) zapeljemo naravnost na makadamsko cesto. Čez ca. 500 m parkiramo ob cesti (tam kjer se na levo odcepi manjša makadamska cesta).

Opis:
Iz omenjenega parkirišča gremo naravnost do akumulacijskega jezera in naprej v smeri markacij. Pot se vzpenja po gozdu in v približno dve urah hoje pridemo do simpatične planine Seča, kjer so nas pozdravili konji. Tu gre slovenska markirana pot v levo, preči južna pobočja Struške in nas privede direktno na Belsko planino. Ta pot je razgledna, krajša, a spusti sam vrh Struške (Veliki vrh). Če se želimo povzpeti na Veliki vrh, gremo na planini Seča do sedla povsem na meji med Slovenijo in Avstrijo, kjer so rumene avstrijske planinske table. Tu nas tabla za “Bärentaler Kotschna” (kakor Avstrijci imenujejo Struško) usmeri na greben proti severo-zahodu. Vseskozi sledimo avstrijskim markacijam (tri črte: rdeča-bela-rdeča) in ves čas hodimo med rušjem po avstrijsko-slovenski meji. Vmes se celo nekoliko spustimo in naposled le dosežemo kopasti ter travnati Veliki vrh. Julijske Alpe imamo kot na dlani, Celovec je globoko po nami, v daljavi pa se nam kažejo avstrijski velikani. Upam, da vam bodo oblaki namenili lepše razglede, kot so jih tistega dne nam.

Proti Belski planini ne vodi nobena markirana pot, tako da se bomo morali nekoliko znajti v brezpotnem “rušnatem labirintu”. Spustimo se po travah proti zahodu in nedaleč od vrha poiščemo nekakšno dolinico, katere se držimo. Nekoliko nižje pridemo do očitne potke, gremo po njej desno in čez dobrih 100 metrov zavijemo levo v naslednjo dolinico. Neočitna steza nas med ruševjem pripelje do Belske planine. Tu stoji čedna lesena koča pašne skupnosti, kjer (posebej ob vikendih) dobite čaj in kakšno malenkost za pod zob. Tik ob koči gre markirana pot proti severo-zahodu (ne iti po cesti). Lepa pot nas v blagem spustu in čudovitimi razgledi na “piramido” Golice pripelje na sedlo Kočna med Struško in Golico. Tu zavijemo levo in sledimo oznakam za Pristavo. Kmalu pridemo na makadamsko cesto (do tu se lahko celo pripeljemo z avtom - Opcija 2) in nadaljujemo po njej do naslednje planine - Pusti rovt. Na koncu le-te se markirana pot loči od ceste in zavije levo v gozd. Spustimo se ob potoku in pridemo do naslednje ceste. Čeprav oznake za Pristavo vodijo desno (po cesti), gremo kar naravnost naprej ob potoku navzdol. Sledimo markirani potki, ki nekoliko nižje zapusti strugo potoka. Pozorni bodimo na mali odcep (na ca. 1050 m nmv), kjer ozka steza zapusti glavno pot in zavije levo. Če sledimo glavni poti bomo prišli direktno do Doma Pristava, od koder se bomo morali po cesti vrniti do našega izhodišča. Če pa smo zavili prav, bomo čez ca. 100 m prišli na veliko jaso. Po levem robu travnika se sprehodimo do konca le-tega, zavijemo levo in pridemo do počitniške hiše, kjer gremo desno. Kmalu za hišo najdemo cesto, po kateri se spustimo direktno do križišča, kjer smo parkirali.

Opcija 2: Izlet lahko precej skrajšamo in se z avtom pripeljemo do višine 1370 m. V Javorniškem Rovtu se peljemo v smeri Doma Pristava. Za domom zavijemo desno na makadamsko cesto. Čez dobra 2 km zavijemo ostro levo in kmalu za tem ostro desno. Vzpnemo se lahko do parkirišča nad Pustim Rovtom, kjer je zapornica v smeri Belske planine. Tu pustimo vozilo in lahko nadaljujemo peš po (zaprti) cesti do Belske planine, precej lepše pa je če gremo po zgoraj opisani smeri spusta: vzpnemo se proti severo-vzhodu na sedlo Kočna in sledimo markirani poti proti vzhodu do Belske planine. Od tu ni nobene markirane poti na Veliki vrh, vzpenjamo se proti vzhodu in iščemo prehode med ruševjem (ali pa sledite našim gps podatkom)

Cilj:
Veliki vrh (Struška): 1943 m

Trajanje:
Javorniški Rovt - Planina Seča: 2 h
Planina Seča - Veliki vrh: 1 h
Veliki vrh - Belska planina: 30 min
Belska planina - Javorniški Rovt: 2 h
Skupaj: 5.30 h

Zahtevnost:
2 - Celotna pot je tehnično nezahtevna. Na nemarkiranih odsekih je treba biti pozoren pri orientaciji. V megli je vršni del Struške orientacijsko zelo neugoden.

Tip poti: Označena




Komentarji



Struška
Struška je prostrana kopasta gora nad Jesenicami, s krasnimi razgledi na Julijce in avstrijsko stran. Najlepše je v zgodnjem poletju (maj, junij), ko je vršni del poln gorskega cvetja. Na planinah je zelo živahno nekoliko kasneje, ko iz doline priženejo živino, Struška pa je predvsem med turnimi smučarji popularna tudi pozimi. Skratka: prijeten, razgleden in nezahteven hrib za vse letne čase. Če želimo izlet skrajšati in nas ne zanima krožna pot, se z avtom pripeljemo do Pustega rovta (Opcija 2).