Športno plezanje

Osp

Markantna polkrožna previsna stena, ki je nastala kot posledica udora nekdaj jamskega stropa je zaščitni znak ene izmed najstarejših vasic na slovenskem. V času turških vpadov je nudila zaščito prebivalcem, dandanes pa predstavlja pravcati plezalni poligon, kjer zna biti ob vikendih in praznikih tudi velika gneča. Zaradi ugodne primorske klime, ki omogoča plezanje preko celega leta ter velikega nabora raznolikih smeri vseh težavnosti, se lahko Osp postavi v sam vrh slovenske plezalne ponudbe. Odličnost skale, ki se giblje od ostre in blazinicam neprijazne pa vse do zasiganih kapnikov s super oprimki, nudi veliko veselja ljubiteljem vertikale, zato ni čudno, da privablja plezalce iz ožje in širše okolice.

1 - Osp2 - Osp3 - Osp4 - Osp5 - Osp6 - Osp7 - Osp

Osnovni podatki
LokacijaOsp (Koper), Obala in Kras
Število smeri: 229
Težavnost: 3 / 9a
Višina smeri: 8 - 140 m
Dolžina dostopa: 10 min
Nadmorska višina: 50 m
Težavnost smeri:
4 & 5, 6 & 7, 8 & 9

Kako do plezališča:
Avtocesto 'Ljubljana - Koper' zapustimo na izvozu Črni Kal, nato na prvem križišču zavijemo levo za Gabrovico in Osp. Čez dobra dva kilometra pridemo do vasi. V križišču gremo ponovno levo (proti kampu Vovk) in po 100 metrih zagledamo podolgovato makadamsko parkirišče ob kamniti ograji kampa. Parkiramo tako, da ne oviramo lokalnega prometa. V vaškem jedru ni dovoljeno parkiranje.

Dostop:
Za sektorja A (Nad vasjo) in B (Babna) se od parkirišča usmerimo strmo skozi vas. Ves čas nam zvonik služi kot smerokaz. Tik preden prispemo do njega se usmerimo desno po poti in v kratkem prispemo v sektor 'Nad vasjo'.  Do sektorja 'Babna', ki domuje v nadstropju višje, nas loči še 5 minut dodatne hoje. Za sektorje v Veliki steni ter Srnjak se moramo od parkirišča vrniti nazaj do mostička preko Osapskega potoka in zaviti levo na dobro uhojeno potko. Po 5 minutah je viden levi odcep, ki vodi do sektorja Srnjak, malo naprej se z desne odcepi še potka do sektorja v desnem delu Osapske stene. Če pa potki sledimo naravnost, pridemov slabih 5 minutah do vznožja izredno previsne Osapske stene in sektorja 'Pajkova streha'.

Najprimernejši čas:
Plezališče Osp praktično ne pozna mrtve sezone z izjemo sončnih poletnih dni, ko je v prisojah ponavadi prevroče. Po dežju se skala hitro posuši.

Orientacija stene:
Babna ter stena Nad vasjo (sektorja A in B) sta obrnjena proti jugu. Čeprav je Srnjak (sektor C I/II) enako orientiran, ni deležen obilice sonca, saj nanj meče senco desni, proti severozahodu orientiran del Velike stene. Osrednji del Velike stene je orientiran proti jugozahodu.

Opozorila:
Avtomobilov ni dovoljeno parkirati v vaškem jedru!




Povezava na skico plezališča 1 in skico plezališča 2.



Plezališče Osp po sektorjih:


Sektor A: Nad vasjo
Prevladujejo težje previsne smeri z majhnimi oprimki, ki od plezalca terjajo moč in vzdržljivost.

Višina smeri: od 14 do 37 m



Sektor B: Babna
Sektor Babna je nabolj oblegan v celem Ospu. Zaradi prevladujočih srednje težkih smeri zna tukaj ob lepih vikendih biti prava gneča. Nič čudnega, saj sektor krasijo zares lepe in uživaške smeri z odlično in ponekod ostro skalo. Prevladujejo navpične in rahlo previsne plošče z dobrimi oprimki, vendar se najde tudi nekaj bolj previsnih smeri.

Višina smeri: od 10 do 35 m, večraztežajne do 75 m



Sektor C (I/II): Srnjak
Če se želite izogniti gužvi v Babni in pri plezanju imeti mir, je Srnjak prava izbira, saj tukaj ne boste srečali praktično nikogar. Srnjaka se je žal prijel vzdevek »grdi raček« Ospa. Sam dostop do stene je sicer otežen zaradi zaraščenosti terena, še posebej v zelenem delu leta, obenem pa so smeri ponekod še delno krušljive (varovalna čelada ne bo odveč). Smeri tukaj lahko služijo kot ogrevalni trening pred naskokom Velike stene.  Prevladujejo strme plošče.

Višina smeri: od 22 do35 m, večraztežajne do 50 m



Sektor C (III/IV): Velika stena
Izredno previsna rumena pečina je zaščitni znak Ospa. Skoraj 140 metrov visoka stena s svojim 30 metrskim previsom zbuja strah in je prava preizkušnja za vsakega plezalca. Po osrednjem delu je speljanih ducat smeri, ki terjajo izredno fizično pripravljenost, tako v moči kot v vzdržljivosti. Na desni strani stene je na veselje manj izkušenih plezalcev speljana smer Medo, ki je obenem najlažji prehod čez steno.

Višina smeri: od  20 do 35 m, večraztežajne do 140 m



Sektor C (V): Pajkova streha
Že samo ime pove s kakšnim tipom plezanja imamo opravka v tem sektorju. Močno previsne stene in strehe so dostopne le najboljšim plezalcem. Plezanje po sigastih kapnikih sicer močno spominja na plezanje na Kalymnosu, s to razliko, da je tukaj teren (zaradi izvira Osapskega potoka) bolj vlažen. Plezanje je najugodnejše v suhem delu leta.

Višina smeri: od 8 do 50 m



Sektor C (VI): Velika stena - desno
Večraztežajne smeri v desnem delu Osapske stene so bolj primerne za pozno-pomladansko in poletno plezarijo, saj je stena orientirana osojno.  Prevladujejo navpične smeri s težavnim vstopom.

Višina smeri: večraztežajne do 85 m






Komentarji



Osp
Markantna polkrožna previsna stena, ki je nastala kot posledica udora nekdaj jamskega stropa je zaščitni znak ene izmed najstarejših vasic na slovenskem. V času turških vpadov je nudila zaščito prebivalcem, dandanes pa predstavlja pravcati plezalni poligon, kjer zna biti ob vikendih in praznikih tudi velika gneča. Zaradi ugodne primorske klime, ki omogoča plezanje preko celega leta ter velikega nabora raznolikih smeri vseh težavnosti, se lahko Osp postavi v sam vrh slovenske plezalne ponudbe. Odličnost skale, ki se giblje od ostre in blazinicam neprijazne pa vse do zasiganih kapnikov s super oprimki, nudi veliko veselja ljubiteljem vertikale, zato ni čudno, da privablja plezalce iz ožje in širše okolice.