Športno plezanje

Črni Kal

Nad majhno srednjeveško gručasto vasico Črni Kal, ki je stisnjena pod naravno pregrado Kraškega roba, se razprostira naše drugo največje plezališče. Premore skupno 275 sodobno opremljenih smeri, ki v dolžini 500 metrov potekajo povečini po sivih apnenčastih ploščah in rahlo previsni rumenkasti pečini. Smeri bodo popestrile plezalne urice tako začetnikom kakor tudi izkušenim plezalcem, saj je izbor težavnosti zares pester. Nič čudnega torej, da si velike skupine plezalcev za cilj izberejo ravno to prijetno primorsko plezališče, ki povrh vsega postreže z lepimi razgledi na Tržaški zaliv in koprsko zaledje. Ravno vznožje z obilico sence je primerno za družine z majhnimi otroki, obenem se lahko pleza tudi v zmerni burji, saj ima zaveterno lego. Kljub svoji velikosti ter ostalimi bonbončki je plezališče Črni Kal že od nekdaj po krivem zasenčeno s strani sosednje Mišje peči in Ospa. Obisk plezališča je več kot priporočljiv, skoraj obvezen.

1 - Črni Kal2 - Črni Kal3 - Črni Kal4 - Črni Kal5 - Črni Kal6 - Črni Kal7 - Črni Kal8 - Črni Kal

Osnovni podatki
LokacijaČrni Kal, Obala in Kras
Število smeri: 275
Težavnost: 4a / 8a
Višina smeri: 10 - 35 m
Dolžina dostopa: 5 min
Nadmorska višina: 340 m
Težavnost smeri:
4 & 5, 6 & 7, 8 & 9

Kako do plezališča:
Do plezališča se lahko pripeljemo na dva načina:
1) Avtocesto 'Ljubljana – Koper' zapustimo na izvozu Kastelec, nakar sledimo usmeritvenim tablam za Podgorje. Na prvem križišču nadaljujemo naravnost, na drugem zavijemo levo v podvoz, nakar čez slabih 1,5 km zavijemo v križišču desno za Črnotiče. Čez 700 metrov, pri transformatorski hišici, zavijemo desno na makadam, ki nas po enem kilometru pripelje na zgornje parkirišče (parkirišče A).
2) Avtocesto 'Ljubljana - Koper' zapustimo na izvozu Črni Kal, nato na drugem (večjem) križišču zavijemo levo v klanec v smeri Kozine in Črnega Kala. Po drugi serpentini, pred avtobusnim postajališčem, zavijemo ostro v desno v vas. Po ozki cesti obvozimo zvonik, nato se držimo desne (lesen smerokaz), ko nas betonska cesta v kratkem pripelje do spodnjega parkirišča (parkirišče B).

Dostop:
S parkirišča A sprva sledimo makadamu 200 metrov navzdol, nato pri večji skali uberemo dobro shojeno pot na levi, ki nas v kratkem pripelje do Turškega stolpa in začetnih sektorjev plezališča. Za sektorja G in H (Sidarta, Peskovnik, Viagra) je ugodnješi dostop, če začnemo od parkirišča B. Kolovozu nad parkiriščem sledimo slabih 100 metrov, ko se nam z leve prikaže dobro uhojena in zložna stezica, ki nas v 5 minutah pripelje pod vznožje rumenkaste stene.

Najprimernejši čas:
V Črnem Kalu je možno plezati skoraj celo leto (z izjemo vročih poletnih dni), najlepše pa je seveda spomladi in jeseni. Poleti in v dneh ko je prevroče, se lahko ohladimo v senčnih smereh na severni strani Turškega stolpa.

Orientacija stene:
Celotno plezališče je orientirano proti jugozahodu.

Opozorila:
Avtomobile parkiramo tako, da ne oviramo lokalnega prometa!




Povezava na skico plezališča 1 in skico plezališča 2.



Plezališče Črni Kal po sektorjih:


Sektor A: Nad cesto
Sektor »Nad cesto« je opažen že z makadama na dostopu v plezališče. Prevladujejo navpične plošče z dobro skalo, vendar se v njem žal redko pleza, saj je dislociran od »centra dogajanja«.

Višina smeri: od 10 do 16 m



Sektor A: Turški stolp
Sektor je dobil ime po utrdbi na vrhu stolpa, ki je v času turških vpadov služil kot opazovališče. Svojo nepristopnost ohranja še dandanes, saj tudi za boljše plezalce predstavlja trd oreh. V stolpu prevladujejo navpične in gladke plošče s slabimi oprimki. Tukaj se nahajata edini osmici v celotnem plezališču.

Višina smeri: od 12 do 30 m



Sektor B
Prevladujejo strme plošče z dobrimi oprimki. Skala je ponekod že dobro zlizana, vendar zaenkrat to ne moti plezanja. Vznožje sektorja je prostrano in ravno ter z obilico sence. Primerno je za družine z majhnimi otroci.

Višina smeri: od 11 do 35 m



Sektor C
Karakteristika sektorja je na las podobna sektorju B, s to razliko, da tukaj prevladujejo smeri z bolj skopimi oprimki. Zlizanost je malenkost večja kot v sektorju B.

Višina smeri: 12 do 16 m



Sektor D
Sredi plezališča se v majhnem polkrožnem izseku nahaja največ štiric na kupu, zato plezalne šole zelo rade uporabljajo ta sektor kot poligon pri izvajanju vaj. Čeprav mu obiska ne manjka, je skala (v primerjavi z ostalimi sektorji) nezlizana. 

Višina smeri: od 10 do 17 m



Sektor E
Prevladujejo navpične plošče z odlično skalo. Sektor ni pogosto obiskan, saj leži v zgornjem nadstropju plezališča, do koder se je potrebno malo povzpeti.

Višina smeri: ca. 11 m



Sektor F
Prevladujejo navpične plošče z dobro skalo, vendar se v smereh v levem delu sektorja rado kaj odkruši. Dobra razčlenjenost in nizka težavnost smeri privabljata manj izkušene plezalce.

Višina smeri: od 14 do 25 m



Sektor G (Sidarta)
Siva pečina monolitnih apnenčastih plošč, ki karakterizirajo plezališče, preide tukaj  v rumeno in na videz krušljivo različico. A temu ni tako. Kljub videzu, smeri nudijo lepo in kompaktno plezanje srednjih in višjih težavnosti ter od plezalca terjajo precizno stopanje in vzdržljivost. Sektor ne uživa zaščite dreves, zato zna biti tukaj hitro (pre)vroče.

Višina smeri: od 15 do 35 m



Sektor H (Peskovnik, Viagra)
Podobno kot v Sidarti je tudi tukaj pečina rumenkaste izvedbe, vendar malenkost bolj krušljiva, zato čelada na glavi varovalca ne bo odveč. Sektor karakterizirajo dolge in estetske smeri, ki od plezalca terjajo precizno stopanje in vzdržljivost. Vrh postreže z lepimi razgledi na zaledje Kopra in Tržaški zaliv. Sektor ne uživa zaščite dreves, zato tudi tukaj zna biti hitro prevroče.

Višina smeri: od 10 do 35 m






Komentarji



Črni Kal
Nad majhno srednjeveško gručasto vasico Črni Kal, ki je stisnjena pod naravno pregrado Kraškega roba, se razprostira naše drugo največje plezališče. Premore skupno 275 sodobno opremljenih smeri, ki v dolžini 500 metrov potekajo povečini po sivih apnenčastih ploščah in rahlo previsni rumenkasti pečini. Smeri bodo popestrile plezalne urice tako začetnikom kakor tudi izkušenim plezalcem, saj je izbor težavnosti zares pester. Nič čudnega torej, da si velike skupine plezalcev za cilj izberejo ravno to prijetno primorsko plezališče, ki povrh vsega postreže z lepimi razgledi na Tržaški zaliv in koprsko zaledje. Ravno vznožje z obilico sence je primerno za družine z majhnimi otroki, obenem se lahko pleza tudi v zmerni burji, saj ima zaveterno lego. Kljub svoji velikosti ter ostalimi bonbončki je plezališče Črni Kal že od nekdaj po krivem zasenčeno s strani sosednje Mišje peči in Ospa. Obisk plezališča je več kot priporočljiv, skoraj obvezen.